31.01.10

"Če bi komunicirali, da cepljenje ni potrebno, bi nosil posledice nezaščitenosti. Če pa bi spodbujali cepljenje, pa posledice stranskih učinkov."

Okrogla miza o komuniciranju H1N1

Na okrogli mizi o komuniciranju H1N1 v Sloveniji, ki jo je organiziral IABC Slovenia, so svoje poglede na to, kaj je danes ostalo od nove gripe soočili novinar Denis Oštir (24ur), prof. dr. Franc Strle (predstojnik infekcijske klinike, UKC LJ) in Srečko Meolic (predstavnik za odnose z javnostmi, GlaxoSmithKline). Tako govorniki kot občinstvo so izpostavili, da  je v času, ko se je pojavila nova gripa in z njo povezane aktinosti,  imela laična javnost večjo moč pri komuniciranju argumentov proti cepljenju, kot stroka, ki bi morala nositi odgovornost in zagotavljati verodostojnost svojih stališč z znanstvenimi dokazili. "Če bi komunicirali, da cepljenje ni potrebno, bi nosili posledice nezaščitenosti. Če pa bi spodbujali cepljenje, pa posledice stranskih učinkov," je povzel dr. Strle.  Sogovorniki so ravno zaradi te konfliktnosti izpostavili dejstvo, da so argumenti stroke razvodeneli.

Denis Oštir je poudaril vlogo medijev v prvem delu komuniciranja o izbruhu epidemije in možnih posledicah, “v drugem delu pa so tisti, ki so pozivali proti cepljenju zelo doro uporabljali nove medijske kanale (družabni mediji), stroka pa ni imela jasnih odgovorov na njihove argumente.” Oštir je opozoril tudi na slabo izdelan komunikacijski krizni načrt države, kljub temu, da je bilo glede na pretekle izkušnje jasno, kako potekajo tovrstne krizne situacije: “Komunikacijski načrt bi moral biti kristalno jasen. Aktivnosti se niso izvajale.”

“Mi lahko komuniciramo izključno, ko imamo znanstveno dokazljive in klinično preverjene podatke. Zato smo se osredotočili predvsem na varnost in kakovost cepiva,” je dokaj zadžano komuniciranje farmacevtske industrije izpostavil Srečko Meolic in poudaril, da so velik poudarek dali na izobraževanje in ozaveščanje zaposlenih v primeru izbruha pandemije.

Tamara Valenčič, direktorica službe za korporativno komuniciranje in odnose s sodelavci  je ob tem predstavila krizni komunikacijski načrt podjetja Si.mobil, . V katerem  je izpostavila predvsem celosten plan komuniciranja (interni in eksterni) z že vnaprej pripravljenimi sporočili. Na srečo jim kriznega načrta ni bilo treba izvajati.

Izvajanje takšnega načrta v praksi je prek videokonfernčne povezave predstavila Erika Ruiz, komunikatorka iz farmacevtskega podjetja Boehringer Ingelheim, ki je vodila komunikacijske aktivnosti v Mehiki v času izbruha nove gripe. Kot zelo pomembne aspekte obveščanja je izpostavila redno dnevno obveščanje o stanju v državi s strani predsednika, vlade in ministra za zdravstvo. Tudi znotraj podjetja so skrbeli za redno obveščanje o stanju in poskrbeli za izvajanje vseh preventivnih ukrepov (maske, dezinfekcijska sredstva).

Doktor Strle je kot enega od razlogov, zakaj smo Slovenci kljub nizkemu deležu cepljenja proti H1N1 relativno dobro preživeli prvi val pandemije, izpostavil  dokaj visoko  stopnjo higiene (umivanje rok) v Sloveniji v primerjavi  z drugimi državami. S tem smo namreč bistveno zmanjšali možnosti prenosa virusa.

IABC (International Association of Business Comunicators) je mednarodno združenje poslovnih komunikatorjev, ki je bilo ustanovljeno leta 1970 in danes združuje skoraj 16.000 komunikatorjev v več kot 70 državah.

Več o IABC Slovenia: http://www.iabc.si
Več o IABC: http://www.iabc.com

Dodatne informacije in fotografije z dogodka:

Miha Rejc, IABC Slovenija – komunikacije

E-pošta: miha.rejc(at)mimovrste.si
GSM: 040 767 083

Jasna Suhadolc, predsednica IABC Slovenija

E-pošta: jasna(at)virtua.si
GSM: 040 472 111

 


Spremljajte IABC Slovenia

Facebook Twitter RSS novice