Program

Sreda, 23. junij, 2010 od 13.30 do 15.45.

13:30 - 14:00 zbiranje in prihod udeležencev
14:00 - 15:45 predstavitve: Maja Ilec (Si.mobil), Tanja Kos (Si.mobil), Matjaž Klipšteter (Futura PR), Miha Rejc (mimovrste=)) in Jasna Suhadolc (Virtua)

Ob 16. uri vas vabimo k neformalnemu nadaljevanju srečanja, saj si bomo v bližnjem lokalu skupaj ogledali nogometno tekmo Slovenija - Anglija.

Lokacija in gostitelj

Microsoft Slovenija, Šmartinska 140 (stolpnica BTC City), Ljubljana.

Prijavnica

Število udeležencev je omejeno, zato čimprej izpolnite prijavnico.

Kotizacija

Za člane IABC ter študente je vstop prost (potrebna je prijava).

Za člane PRSS znaša kotizacija 40 EUR + DDV, za ostale pa 80 EUR + DDV. Račun vam bomo izstavili po delavnici. Odpovedi brez obveznosti plačila kotizacije so možne izključno v pisni obliki na naslov jasna(at)virtua.si do 22.6.2010.

Vsem, ki ste se že prijavili, vam tega ni potrebno storiti ponovno, le sporočite nam, če se morda ne boste utegnili udeležiti, saj je število mest omejeno.

Program

V prvem delu srečanja se bodo s svojimi nagrajenimi primeri predstavili komunikatorji:

• Maja Ilec (Simobil) in Tanja Kos (Simobil) - Žur z razlogom, v kategoriji posebni dogodki - interni ali eksterni
• Saša Muzga (FuturaPR) in Vesna Škrbec (FuturaPR) - Ekokviz, v kategoriji družbena odgovornost
• Miha Rejc (mimovrste) - Izgradnja online skupnosti za spletno trgovino mimovrste=) na družabnih medijih, v kategoriji družabni mediji
• Ula Spindler (Pristop) – Džafest, v kategoriji posebni dogodki – interni ali eksterni

V drugem delu srečanja bo sledila okrogla miza, kjer se bodo nagrajenci s predsednico IABC Slovenia Jasno Suhadolc ter večkratno dobitnico in članico žirije za Gold Quill Vito Kernel pogovarjali o izkušnjah in izzivih s katerimi so se soočali pri pripravi projektov za prijavo.

Datum in lokacija

5. maj 2010 ob 15:00 v prostorih Simobila, Šmartinska 134b, Ljubljana.


Prijavnica 

Za obisk srečanja z letošnjimi slovenskimi dobitniki nagrad IABC Gold Quill izpolnite prijavnico.

Kotizacija

Za člane IABC ter študente je vstop prost (potrebna je prijava).

 Za člane PRSS znaša kotizacija 40 EUR + DDV, za ostale pa 80 EUR + DDV.

Račun vam bomo izstavili po delavnici. Odpovedi brez obveznosti plačila kotizacije so možne izključno v pisni obliki na naslov jasna@virtua.si do 3.5.2010.

Več informacij

Miha Rejc, IABC Slovenija – komunikacije
E: miha.rejc@mimovrste.si,
M: 040 767 083

Jasna Suhadolc, predsednica IABC Slovenija
E: jasna@virtua.si,
M: 040 472 111

Osveženo: datum srečanja prestavljen na 5. maj 2010

Vabljeni 14. aprila 2010 ob 15. uri v prostore Simobila (Šmartinska 134b) v Ljubljani. 

Letos je merila odličnosti, ki jih postavlja IABC, doseglo nekaj več kot 100 prijavljenih komunikacijskih kampanj iz vsega sveta (32 jih je doseglo Award of Excellence in 71 Award of Merit). V IABC Slovenia smo ponosni, da so zahtevano raven dosegle kar štiri kampanje in si prislužile Gold Quill award of Merit.
 
V prvem delu srečanja se bodo s svojimi nagrajenimi primeri predstavili komunikatorji:

• Maja Ilec (Simobil) in Tanja Kos (Simobil) - Žur z razlogom, v kategoriji posebni dogodki - interni ali eksterni
• Saša Muzga (FuturaPR) in Vesna Škrbec (FuturaPR) - Ekokviz, v kategoriji družbena odgovornost
• Miha Rejc (mimovrste) - Izgradnja online skupnosti za spletno trgovino mimovrste=) na družabnih medijih, v kategoriji družabni mediji
• Ula Spindler (Pristop) – Džafest, v kategoriji posebni dogodki – interni ali eksterni

V drugem delu srečanja bo sledila okrogla miza, kjer se bodo nagrajenci s predsednico IABC Slovenia Jasno Suhadolc ter večkratno dobitnico in članico žirije za Gold Quill Vito Kernel pogovarjali o izkušnjah in izzivih s katerimi so se soočali pri pripravi projektov za prijavo.

Nagrade Gold Quill (Zlato pero) v dveh kategorijah (Award of Merit in Award of Excellence) na regijski (Evropa/Afrika) in na svetovni ravni podeljuje vsako leto Mednarodno združenje poslovnih komunikatorjev (IABC) tistim, ki v svojih programih in projektih zadostijo najvišjim merilom strokovnosti in profesionalnosti. Letno se je na natečaju "Gold Quill Award" potegovalo več kot 1000 udeležencev iz vsega sveta. Od leta 1993 se natečaja udeležujejo tudi slovenski člani IABC. Da smo v mednarodni srenji več kot enakovredni strokovnim kolegom iz vsega sveta dokazujejo nagrade, ki pomenijo priznanje za odličnost v komunikacijskih programih in veščinah.

Datum in lokacija

14. april 2010 ob 15:00 v prostorih Simobila, Šmartinska 134b, Ljubljana.


Prijavnica 

Za obisk srečanja z letošnjimi slovenskimi dobitniki nagrad IABC Gold Quill izpolnite prijavnico.

Kotizacija

Za člane IABC ter študente je vstop prost (potrebna je prijava).

 Za člane PRSS znaša kotizacija 40 EUR + DDV, za ostale pa 80 EUR + DDV.

Račun vam bomo izstavili po delavnici. Odpovedi brez obveznosti plačila kotizacije so možne izključno v pisni obliki na naslov jasna@virtua.si do 12.4.2010.

Več informacij

Miha Rejc, IABC Slovenija – komunikacije
E: miha.rejc@mimovrste.si,
M: 040 767 083

Jasna Suhadolc, predsednica IABC Slovenija
E: jasna@virtua.si,
M: 040 472 111

http://www.iabc.si
http://www.iabc.com

Na okrogli mizi o komuniciranju H1N1 v Sloveniji, ki jo je organiziral IABC Slovenia, so svoje poglede na to, kaj je danes ostalo od nove gripe soočili novinar Denis Oštir (24ur), prof. dr. Franc Strle (predstojnik infekcijske klinike, UKC LJ) in Srečko Meolic (predstavnik za odnose z javnostmi, GlaxoSmithKline). Tako govorniki kot občinstvo so izpostavili, da  je v času, ko se je pojavila nova gripa in z njo povezane aktinosti,  imela laična javnost večjo moč pri komuniciranju argumentov proti cepljenju, kot stroka, ki bi morala nositi odgovornost in zagotavljati verodostojnost svojih stališč z znanstvenimi dokazili. "Če bi komunicirali, da cepljenje ni potrebno, bi nosili posledice nezaščitenosti. Če pa bi spodbujali cepljenje, pa posledice stranskih učinkov," je povzel dr. Strle.  Sogovorniki so ravno zaradi te konfliktnosti izpostavili dejstvo, da so argumenti stroke razvodeneli.

Denis Oštir je poudaril vlogo medijev v prvem delu komuniciranja o izbruhu epidemije in možnih posledicah, “v drugem delu pa so tisti, ki so pozivali proti cepljenju zelo doro uporabljali nove medijske kanale (družabni mediji), stroka pa ni imela jasnih odgovorov na njihove argumente.” Oštir je opozoril tudi na slabo izdelan komunikacijski krizni načrt države, kljub temu, da je bilo glede na pretekle izkušnje jasno, kako potekajo tovrstne krizne situacije: “Komunikacijski načrt bi moral biti kristalno jasen. Aktivnosti se niso izvajale.”

“Mi lahko komuniciramo izključno, ko imamo znanstveno dokazljive in klinično preverjene podatke. Zato smo se osredotočili predvsem na varnost in kakovost cepiva,” je dokaj zadžano komuniciranje farmacevtske industrije izpostavil Srečko Meolic in poudaril, da so velik poudarek dali na izobraževanje in ozaveščanje zaposlenih v primeru izbruha pandemije.

Tamara Valenčič, direktorica službe za korporativno komuniciranje in odnose s sodelavci  je ob tem predstavila krizni komunikacijski načrt podjetja Si.mobil, . V katerem  je izpostavila predvsem celosten plan komuniciranja (interni in eksterni) z že vnaprej pripravljenimi sporočili. Na srečo jim kriznega načrta ni bilo treba izvajati.

Izvajanje takšnega načrta v praksi je prek videokonfernčne povezave predstavila Erika Ruiz, komunikatorka iz farmacevtskega podjetja Boehringer Ingelheim, ki je vodila komunikacijske aktivnosti v Mehiki v času izbruha nove gripe. Kot zelo pomembne aspekte obveščanja je izpostavila redno dnevno obveščanje o stanju v državi s strani predsednika, vlade in ministra za zdravstvo. Tudi znotraj podjetja so skrbeli za redno obveščanje o stanju in poskrbeli za izvajanje vseh preventivnih ukrepov (maske, dezinfekcijska sredstva).

Doktor Strle je kot enega od razlogov, zakaj smo Slovenci kljub nizkemu deležu cepljenja proti H1N1 relativno dobro preživeli prvi val pandemije, izpostavil  dokaj visoko  stopnjo higiene (umivanje rok) v Sloveniji v primerjavi  z drugimi državami. S tem smo namreč bistveno zmanjšali možnosti prenosa virusa.

IABC (International Association of Business Comunicators) je mednarodno združenje poslovnih komunikatorjev, ki je bilo ustanovljeno leta 1970 in danes združuje skoraj 16.000 komunikatorjev v več kot 70 državah.

Več o IABC Slovenia: http://www.iabc.si
Več o IABC: http://www.iabc.com

Dodatne informacije in fotografije z dogodka:

Miha Rejc, IABC Slovenija – komunikacije

E-pošta: miha.rejc(at)mimovrste.si
GSM: 040 767 083

Jasna Suhadolc, predsednica IABC Slovenija

E-pošta: jasna(at)virtua.si
GSM: 040 472 111

• vlogi komunikatorjev, medijev, zdravstva in oblasti ob pojavu te teme
• načinu komuniciranja multinacionalne farmacevtske industrije (smernice, navodila, krizno komuniciranje),
• o tem, kaj je prava vloga medijev v času vsesplošne panike in strahu,
• o tem, kako so se pripravila slovenska podjetja (priporočila inštituta za varovanje zdravja) in zakaj o tem ni bilo govora v medijih,
• o trivializaciji komuniciranja tveganj (vloga množičnih medijev),
• ter nenazadnje o upravljanje mnenj (mobilizacija stroki alternativnih pogledov na spletu).

Na okrogli mizi bodo mnenja soočili Srečko Meolic (piarovec podjetja GlaxoSmithKline), Denis Oštir (novinar, 24ur), prof. dr. Franc Strle (predstojnik klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC LJ) in moderator Pedja Ašanin Gole.

Preko videokonferenčne povezave bo z nami Erika Ruiz, ki nam bo predstavila izkušnje komunikatorjev iz Mehike v času, ko je prišlo pri njih do izbruha nove gripe.

Datum in lokacija

27. januar 2010 ob 15:00 v prostorih Microsofta Slovenija, Šmartinska 140 (stolpnica BTC City), Ljubljana.

Prijavnica

Število udeležencev je omejeno, zato čimprej izpolnite prijavnico.

Kotizacija

Za člane IABC ter študente je vstop prost (potrebna je prijava).

Za člane PRSS znaša kotizacija 40 EUR + DDV, za ostale pa 80 EUR + DDV. Račun vam bomo izstavili po delavnici. Odpovedi brez obveznosti plačila kotizacije so možne izključno v pisni obliki na naslov jasna(at)virtua.si do 25.1.2010.

Vse se postavlja na novo. Delamo iste stvari, vendar jih delamo drugače. Čas teče hitreje, do informacij in znanja pridemo hitreje. Z uporabo tehnologij vsak dan, pravzaprav vsak trenutek, zanikamo fizične razdalje. Živimo dlje, delamo na drugačen način. Želimo ravnotežje med službo in stvarmi, ki jih še počnemo.
Delo Marshalla McLuhana »Razumeti medije« iz leta 1964 je bilo v tem pogledu resnično vizionarsko glede vpliva komunikacij na naša življenje. Opredelil je globalno vas, v kateri smo svoj centralni živčni sistem razširili v globalni objem in na našem planetu ukinili prostor in čas. Komunikacije so vsepovsod, znanje je instantno.

Vse to je seveda spremenilo tudi položaj podjetij in drugih organizacij. Okolje, v katerem delujejo, je popolnoma drugačno kot še pred nekaj leti. Osredotočati se morajo na probleme in vprašanja, ki vplivajo nanje, a niso neposredno povezani z njihovo dejavnostjo. Številna vprašanja so širša, globalna. Finančna kriza, varovanje okolja, revščina, izobraževanje, nacionalna varnost, varovanje zdravja. Mnogi od teh problemov obstajajo na lokalni ravni in podjetja jih ne morejo obravnavati kot težave nekoga drugega. Ob robu vsakega srečanja skupine G20 ali med pogajanji mednarodnih trgovinskih organizacij lahko vidimo, koliko organizacij in skupin zunaj podjetij ali korporacij se na povsem lokalni ravni aktivno sooča z globalnimi vprašanji,

Med svojim predavanjem v Portorožu ste opozorili, da vlagatelji in vladne organizacije nič več ne kraljujejo na vrhu deležniških lestvic.

Predvsem deležniki danes niso le skupine posameznikov, na katere vpliva organizacija ali oni vplivajo nanjo. Oni soustvarjajo vprašanja in sodelujejo pri njihovem reševanju. Na spletnih skupnostih in forumih se ljudje hitro organizirajo glede neke problematike, delujejo ne le virtualno, ampak povsem konkretno. Opraviti nimamo s skupinami kot statičnimi tvorbami, temveč gre za gibljiva zavezništva.

Res je, da so bili na listi najpomembnejših deležnikov za podjetja zelo dolgo najvišje vlagatelji in vlade, zdaj so na vrhu zaposleni in kupci.

Mislim pa, da je najpomembnejše spoznanje, da nobena stran ne more več samostojno priti do rešitve vprašanja. Današnje mreže so sestavljene iz aktivnih skupin, organizacij in posameznikov, ki se samo skupaj lahko soočijo s kompleksnimi vprašanji. Rešitev oziroma dogovor sprejmejo skupaj, za kar pa je potrebna zelo velika stopnja transparentnosti. Skratka, premikamo se od upravljanja odnosov z deležniki k vpletanju deležnikov. Pri tem gre obenem za premik od nadzorovanja k sodelovanju, v katerem lahko vsak uporabi svoj glas.

Danes delavci, na primer, v prehrambni industriji, ne delajo samo kavnih napitkov, temveč en dan v letu pomagajo v javni socialni ustanovi in za to prejmejo plačo. Je to marketinški trik ali naložba v družbo, vredna sto tisoč evrov?

Vsekakor gre za nov način povezovanja gospodarstva in skupnosti. Okrog podjetij niso le trgi, je družbeno okolje. Zelo spodbudno se mi zdi, da se to dogaja, da na primer ženskam v prehodnem domu pomagajo zaposleni v sosednji tovarni. Potem to ni trik, je nov način povezovanja in vključevanja. Vsekakor je to dobra praksa, to so dobre zgodbe.

Kupci so skupaj z zaposlenimi prevzeli ključno vlogo v razmerjih podjetja do deležnikov, pravite. Toda vlagateljem in vladnim organizacijam se običajno posvečajo uprave, s kupci pa se ukvarjajo prodajne, marketinške in z njimi povezane službe.

Zaposleni, kupci, nevladne organizacije, dobavitelji, lokalne skupnosti… Na koncu koncev gre vedno za odnose med ljudmi. Potrebno jih je poznati, njihove motive, interese. Vendar pri tem ni cilj, da nekomu nekaj prodamo, temveč da z njim sodelujemo in da oboji dolgo živimo!

Deležniki so lahko največji podporniki podjetja ali njegovi največji sovražniki. Vsekakor bi si morale uprave vzeti čas zanje. Če najdejo čas za delničarje, si ga zaslužijo tudi kupci, ki jih po pomenu prehitevajo. Pri tem nimam v mislih le velikih kupcev, temveč prav tako običajne.

Temeljnega pomena zaposlenih med deležniki niti ne odpiram. Vrniva s h kupcem, ki seveda množično uporabljajo splet, in tu so velike neizkoriščene možnosti. Raziskava ÜBERCEO, objavljena letos junija, je zajela 100 najvplivnejših predsednikov uprav z lestvice Fortune v ZDA. Samo 13 jih ima Linkedin profil, 19 svojo osebno stran na Facebooku, vsak četrti nima vpisa v Wikipediji in nihče med njimi nima svojega bloga. Kako si je mogoče pridobivati naklonjenost, kaže primer prvega moža Forda, Alan Mulallyja, njegovega bloga in uporabe Twitterja. Sploh pa, če organizacija kupcem obljublja sodobne tehnologije, jih mora uporabljati. Verjamem, da se bo odnos vodilnih do spletnih medijev spremenil.

Kljub temu pa menite, da direktorji, predsednice in predsedniki uprav niso edini, ki naj v javnosti predstavljajo podjetje.

Seveda. Mnenja sem, da se predsedniki uprav ne spoznajo na vse, ne morejo se. Za to imajo sposobne sodelavce. Uspešno podjetje ali znamka ni utelešenje vodilnega menedžerja. Položaji, v katerih je ugled podjetja ali znamke povsem odvisen od ugleda prvega moža ali dame, so nevarni. Te izkušnje imate menda tudi pri vas.

Poleg tega živimo v poplavi medijev. Tradicionalni mediji, tisk, radio, televizija so še vedno zelo pomembni, niso pa več »edina zabava v mestu«. Podjetja in ljudje, ki jih vodijo, se morajo zavedati pomena on-line medijev, blogov, forumov, spletnih skupnosti; ti so nenehno vključeni, stalno oddajajo. Na njih naj podjetje predstavljajo zaposleni, ki so jim naklonjeni in jih aktivno uporabljajo.

Toda gospodarstveniki se v prvi vrsti soočajo s krizo zaupanja trga.

Noben proizvajalec danes ne more več komur koli reči »zaupajte mi«. Ti časi so minili. Tega, kar nam podjetja povedo, ne jemljemo več za suho zlato. A ne le podjetja. Ko vam jaz nekaj povem, se morate šele odločiti, ali mi boste verjeli. Vprašali me boste za dokaze, preverili mojo kredibilnost.

Že indeks zaupanja potrošnikov iz leta 2006 je pokazal, da kupci najbolj upoštevajo komentarje zaupanja vrednega znanca, sledijo potrošniške organizacije, eksperti, kot so znanstveniki ali akademiki, nato zgodbe od ust do ust, internetni forumi, in šele na koncu so govorci iz podjetij. Soglašam z Markom Zuckerbergom, predsednikom Facebookove uprave, ki pravi, da je sporočilo, ki ga prejmemo, v marsičem manj pomembno kot to, od koga ga prejmemo. Verjeli mu bomo, samo če ga prejmemo od nekoga, ki mu zaupamo.

Da verjamemo informaciji, običajno ne zadošča, če nanjo naletimo enkrat. V študiji, ki jo je letos pripravilo svetovalno podjetje Edelman, je kar 60 odstotkov anketiranih odgovorilo, da morajo informacijo o podjetju slišati vsaj tri- do petkrat, iz različnih virov, da ji verjamejo.

Nič več se ne pogovarjamo kot en posameznik z drugim, temveč kot mnogi z mnogimi.

Seveda pa je transparentnost tista, ki je postala izjemno pomembna za zaupanje. Govorimo kar o novi transparentnosti. Ta je pogoj, da kupcu ali zaposlenemu lahko rečemo »povej mi, pokaži mi«, namesto »zaupaj mi«. Najvišje zaupanje dosežemo , če ga v razmerje do organizacije aktivno vključimo. Ameriškemu podjetju Sturbucks, ki prodaja tople napitke, predvsem kavo, je predloge za nove napitke poslalo več kot 60.000 kupcev in kar nekaj jih je že v prodaji.

Pri tem imamo kot kupci, prav tako po zaslugi svetovnega spleta, dostop do informacij, kakršnih prej nismo imeli.

Absolutno. Naj navedem nedavni, avgustovski primer. V bostonskem časniku Boston Globe so objavili zgodbo o slabem odnosu do zaposlenih v treh tamkajšnjih hotelih, ki jih upravlja znana hotelska veriga. Zaposlenim je vodstvo naročilo, naj izučijo nove delavce, nato pa se jim je konec avgusta zahvalilo za opravljeno delo in jih odpustilo. Zgodba bi pred leti imela samo lokalen doseg in nato bi utonila v pozabo. Toda po objavi v lokalnem časniku se je preselila na splet, obkrožila precejšen del sveta in posegla v ugled hotelske verige v povsem drugih državah. Tisti, ki so zanjo izvedeli, se za to hotelsko znamko dolgo ne bodo odločili ali morda nikoli več. Raje bodo šli drugam, tako so povedali v komentarjih na spletu. Danes nikoli ne vemo, koga vse bo neka zgodba dosegla. To je ne le nova transparentnost, temveč tudi nova odgovornost.

Vita Kernel

Več o nagradi Gold Quill: http://www.iabc.com/awards/gq/

Več o mentorskem programu: http://www.iabc.com/awards/gq/enter/mentorship.htm

Več informacij:

Miha Rejc, IABC Slovenija – komunikacije

E-mail: miha.rejc(at)mimovrste.si

M: 040 767 083

Jasna Suhadolc, predsednica IABC Slovenija

E-mail: jasna(at)virtua.si

M: 040 472 111

25. februarja 2010 bodo trije dobitniki nagrad povabljeni na spomladanski simpozij Europea v Gent v Belgijo, kjer bodo prejeli nagrade. Predsednik komisije bo eden izmed vodilnih PR blogerjev, Neville Hobson (www.neville-hobson.com).

Prikazati želimo delo ljudi, ki za razprave in razvoj novih idej na področju odnosov z javnostmi in komunikacij uporabljajo družbene medije, od študentov, ki šele spoznavajo nova področja skozi svoj prvi blog, do izkušenih raziskovalcev, ki odkrivajo novosti tako v teoriji kot praksi.

Kdorkoli se želi udeležiti, bo njegov blog objavljen na internetni strani Euprera Social Media Awards 2010, za katero upamo, da bo prinesla veliko novih obiskovalcev.

Za več informacij kontaktirajte Phillip-a Young (philip.young@sunderland.ac.uk).

Ob tej priložnosti je potekalo tudi srečanje članov IABC, ki ga je obiskala tudi predsednica EMEA (Europe, Middle East and Africa) regije IABC.

Člani slovenske sekcije IABC so potrdili program in novo vodstvo za obdobje 2009/2010. Nov upravni odbor sestavljajo:

• predsednica Jasna Suhadolc,
• nekdanja predsednica Vita Kernel,
• podpredsednica Tamara Valenčič,
• članstvo Saša Mrak,
• komuniciranje Miha Rejc,
• razvoj dr. Tanja Kamin,
• finance Barbka Pečar.

Program dela za obdobje 2009/2010 se osredotoča predvsem na vzpostavljanje povezav v strokovnimi združenji, nadaljnim povečanjem članstva, komuniciranjem, ABC akreditacijo (postopek za pridobidtev naziva Accredited Business Communicator) in razvojem – predvsem v duhu povezav z izobraževalnimi institucijami.

Ob tej priložnosti je slovenska sekcija IABC pripravila tudi srečanje članov, ki se ga je udeležila tudi Gloria Walker, predsednica IABC za EMEA regijo. Njen obisk je bil namenjen podelitvi posebne nagrade Emerald Award Viti Kernel za izjemen prispevek k prepoznavnosti slovenske sekcije in EMEA regije (Vita je dobitnica že osmih Gold Quill nagrad). Gloria je pripravila tudi predavanje o strateškem načrtovanju v komuniciranju.

Gloria Walker je samostojna komunikacijska svetovalka na področju strateškega komuniciranja. V svoji več kot 25-letni karieri je delala na različnih podjetijh v ZDA in Evropi na področjih korporativnega komuniciranja, interne komunikacije in odnosov z javnostmi. Članica IABC je že od leta 1986.